Ali si že slišala, da ima vsaka stvar, dve plati?
Poglej svojo dlan, ki ima prednjo in zadnjo stran. Tvoje telo ima desno in ima levo stran. Prostor, v katerem se nahajaš, ima zunanjost in notranjost. Nemogoče je imeti eno, ne da bi imeli še drugo. To je zakon vesolja. Ni enega brez drugega. Če obstaja neka razdalja od tal do vrha, obstaja tudi razdalja od vrha do tal. Če obstaja pot od točke A do točke B, obstaja tudi pot od točke B k točki A. Enako je z vsemi stvarmi v našem življenju. Popolnoma vsaka stvar ima tako pozitivno kot negativno plat. Karkoli se ti zgodi, če je na prvi pogled še tako negativno, se bo kmalu pokazal tudi njen pozitivni vidik. Samo poiskati ga je treba.
Večina ljudi je običajno mentalno naravnanih k temu, da večjo pozornost posvetijo negativnostim in, na žalost, ignorirajo pozitivno. S tem so ti ljudje prikrajšani za nauk, do katerega jih lahko pripelje nek na prvi pogled, negativni dogodek. Negativna stran dogodka je nauk, pozitivka pa prihod- nost, ki nas čaka, če le-tega sprejmemo.
Kdorkoli sprejme odločitev, da bo v vsaki stvari, ki se mu bo v življenju zgodila, poizkušal videti obe plati, se bo bolje počutil, saj bo vedel, da ne glede na to, kaj se mu bo zgodilo, bo v vsaki stvari našel tudi nekaj dobrega.
O raku.
Izkušnje nas učijo, da je tako imenovani rak, samo zadnji stadij v nizu razvoja neke bolezni, ki se zgodi ljudem modernega sveta samo zato, ker ne razumejo narave bolezenskih simptomov. Zdravo telo ima moč soočenja z omejeno količino odvečnih hranljivih in tudi toksičnih snovi, ki jih človek vsakodnevno vnese vase. To neravnotežje se lahko izloči na naraven način z vsakdanjo aktivnostjo, z znojenjem, z naravnim telesnim izločanjem in tudi drugače. Če dlje časa pretiravamo z vnašanjem toksičnih snovi, bo telo, z namenom izločanja, začelo reagirati s: povišano temperaturo, sprememba- mi kože, in če bo potrebno, tudi z drugimi, težjimi simptomi. Pri tem gre sa- mo za naravno prilagajanje telesa temu, čemur ga izpostavljamo. Takšni ali drugačni simptomi so samo posledica modrosti telesa, ki se trudi vzdrževati samega sebe v ravnovesju.
Mnogo ljudi se zaradi takšnih simptomov vznemirja in prepričani so, da se v njih dogaja nekaj nenaravnega in nezaželenega. Takšno razmišljanje vodi k temu, da se ti ljudje trudijo izničiti te naravne pojave ter jih začnejo nad zorovati s pomočjo tablet, sirupov in drugih preparatov, ki te simptomatične pojave ločijo od naravnega delovanja celega telesa. Če se manj resne telesne težave obravnavajo na tak način, se bo višek nepotrebnih ali škodljivih snovi, ki se nahajajo v telesu, začel kopičiti v obliki maščob in sluzi, kar se bo pri ženskah lahko manifestiralo v obliki vaginalnih izločkov, cist jajčnikov, zatrdlin v dojkah in tudi v drugih neprijetnih oblikah. Vse dokler se bo telo nahajalo v stanju lokalnega kopičenja nezaželenih snovi, bo še vedno imelo možnost lokalizirati viške in toksine, ki jih vnašamo v telo. Ta proces lokalizacije je sestavni del naše naravne moči samozdravljenja, ki nas rešuje pred popolnim telesnim zlomom.
Toda za um modernega človeka te lokacije predstavljajo sovražnike, ki jih je treba uničiti in odstraniti. Takšno razmišljanje bi lahko primerjali z razmišljanjem prebivalcev nekega mesta, ki so zaskrbljeni zaradi prevelike količine odpadkov. Namesto, da bi se vprašali o tem, od kod izvirajo smeti, bodo krivili službo za vzdrževanje mestne čistoče. Morda se bodo celo odločili zamenjati podjetje, ki skrbi za čistočo njihovega mesta.
Vse dokler vnašamo v svoje telo viške hranljivih sestavin, kemične snovi in druge faktorje, ki ne služijo nikakršnemu namenu in se samo nekje kopičijo, ker se ne morejo izločiti, bo delovanje naših telesnih funkcij ogroženo. Če bomo tem snovem dovolili, da se akumulirajo in da s tem ustvarjajo tumorje, se bodo le-ti razširili po celem telesu in rezultat bo popoln zlom življenjskih funkcij, na koncu bo nastopila še smrt kot posledica zastrupitve celega telesa. Rak je samo končni stadij zelo dolgega procesa in predstavlja poizkus telesa, da izolira viške in strupe, ki se vnašajo in akumulirajo v telesu. Je zadnji drastični napor telesa, da si podaljša življenje. Ni rezultat nekega zunanjega faktorja, ki ga ne moremo nadzorovati, ampak je proizvod našega vsakodnevnega življenja, obnašanja, vključno z razmišljanjem, odzivanjem na zunanje faktorje, življenjskim slogom in vsakodnevnimi pre- hrambenimi navadami.
Pravo mesto odstranitve raka ni v operacijski dvorani, pač pa v kuhinji in v drugih prostorih našega življenja. Z izločitvijo nekaterih živil iz shrambe ali hladilnika, z njihovo zamenjavo z odgovarjajočimi živili, z uporabo pravih načinov priprave hrane skupaj s spremenjenimi pogoji našega okolja in vsakodnevnega načina življenja, lahko sebe zaščitimo tako pred lažjimi kot tudi težjimi telesnimi težavami in nenazadnje tudi pred rakom.
Izvor naših problemov je treba vedno poiskati najprej v nas samih. Sprejmimo to, česar nas naša težava lahko nauči. Ne pritožujmo se nad svojo usodo, niti je ne krivimo za našo »nesrečo«, prav tako ne slabe karme, zlobnih duhov ali širno vesolje. Če smo naredili nekaj sebi škodljivega, naj nam bo naša napaka nauk in vzrok odločitve, da tega ne bomo nikoli več ponovile. Pojdimo življenju naproti, obogatene z novo izkušnjo in z naukom, ki nam ga je naša bolezen hotela sporočiti. Običajno nas opominja, da ne živimo v skladu z naravnimi zakoni. Kaj je tisto, kar ne delamo prav, pa mora ugotoviti vsaka zase. In ko pridemo do te ugotovitve, je potrebno vzrok spremeniti ali ga izločiti iz našega življenja.
Marina Butala
Ni komentarjev:
Objavite komentar