Post — operacija brez noža

 

Kot sem že omenila, se je po načelih tradicionalne kitajske medicine pomembno prehranjevati tako, da telo najprej razstrupimo. Zato sem se odločila dodati tudi nekaj besed o postu, predvsem zato, ker sem mnenja, da je post prvi korak, za katerega bi se morala odločiti vsaka ženska, ki ima že (kakršnekoli) zdravstvene težave z dojkami ter resno željo in predvsem namen ozdraveti. Tudi energetske vaje Wu Ming Qi Gong-a bodo mnogo bolj učinkovite, če bomo naše telo najprej očistile pred toksičnimi in odvečnimi snovmi, ki se nabirajo v dojkah. Še posebej tedaj, če smo že zelo zastrupljene, ker se je nalaganje odpadkov dogajalo več desetletij in v tem obdobju nismo naredile ničesar, da bi svoje telo sproti čistile. Če že rade počistimo svoja stanovanja, v katerih bivamo, in nam je všeč videti, da je vse lepo pospravljeno in čisto, razmišljajmo potem na enak način tudi glede očiščenja
svojega telesa. Naše zunanje stanovanje naj bo stanovanje našega telesa, naše telo pa stanovanje naše duše. Tudi naši duši bo bolj prijetno bivati v čistem in pospravljenem bivališču.

Rudolf Breuss je v svoji knjigi »Zdravljenje raka in levkemije« napisal: »Post je zame brez dvoma najdragocenejša oblika terapije pri premagovanju bolezni. Moje izkušnje pri stotinah postnih kur so mi vedno znova dokazovale, da ni nobene stvari z globljim učinkom in z bolj zdravilnim delovanjem, kot je prostovoljno odrekanje hrani in omogočanje notranjim zdravilnim silam, ki jih ima vsak človek, da se spopadejo z boleznijo. To moč premalo cenimo, še posebej bolni ljudje, ki je ne poznajo in zato spregledajo tisto najbolj dragoceno, kar je Stvarnik položil v njihovo telo. Samo redki razsvetljeni ljudje so spoznali to moč in jo poskušali približati sočloveku. Kdor je videl delovanje te moči pri bolnikih med postno kuro, si ne more kaj, da je ne bi priznal in vzpodbujal. Kdor se spozna na post, mu bo jasno, kajti pri postu telo izloči vse tisto, kar vanj ne spada. Telo v resnici loči vse zdravo od bolnega, vsaj dokler razpolaga s telesnimi rezervami in dokler ima bolnik močno vero v njegovo božansko zdravilno moč«. Breuss se vedno znova sklicuje na to, da je rakasta tvorba samostojen izrastek in da je te celice možno odstraniti samo z izstradanjem s sokovno kuro.

Izkušnje postne kure nas učijo, da telo pri tem razkroji vse, kar mu je tuje in kar ne sodi vanj. Post bo, kot učinkovita zdravilna metoda, najprej razgradil in raztopil bolne, poškodovane, stare ali mrtve celice, s tem pa bo spodbudil in pospešil izgradnjo novih in zdravih celic. Post ima ob sokovih še posebej blagodejni učinek, saj omogoča prebavnim in zaščitnim telesnim organom fiziološki počitek. Sokovi iz svežega sadja in zelenjave komajda zahtevajo kakšno prebavo in ne obremenjujejo prebavnih organov. Po postu se bosta prebava in izkoristek hranilnih snovi izboljšala, celice bodo pomlajene in bolje oskrbljene s kisikom ter hranilnimi snovmi, kar jim bo omogočilo učinkovitejše delovanje v korist našega telesa. Stranski učinek posta pa je tudi v tem, da pomlajuje celo telo. Ko začnejo celice umirati hitreje kot se ustvarjajo, se začne proces staranja. Zato je pomembno, da se stare in odmrle celice razgradijo in izločijo iz sistema, saj bo hitra in učinkovita izločitev teh celic spodbudila rast novih. S postom bomo pomladile vse vitalne funkcije, okrepile sposobnost našega zavedanja, pospešile izločanje hormonov, v našem telesu pa se bo vzpostavilo ravnotežje. Ob postu se bodo začeli procesi ponovnega vzpostavljanja zdravja in regeneracije celega telesa.

Da se bomo posta lotile na pravilen način, dodajam vsebini naše tematike tudi članek o njem. Napisal ga je Marjan Videnšek in ga objavljam z njegovim dovoljenjem.

Doktor post

Post osveži in poveča vitalnost. Postiti se moramo pravilno, najbolje pod nadzorom. Priporočljivo je, da si najprej naberemo izkušnje s krajšimi posti in postopno podaljšujemo čas brez hrane.

Kaj je post?

Post je prostovoljna popolna vzdržnost od vsakršne hrane, dokler je v telesu dovolj hranljivih rezerv za vzdrževanje življenja in normalno delovanje vseh vitalnih funkcij. Skozi usta smeta vstopati samo svež zrak in čista voda ali precejen in razredčen sadni ali zelenjavni sok. Nekateri pri postu uporabljajo tudi čaje in zelenjavne juhe. Najpomembnejše je, da med postom ne uživamo trdne hrane. Postenje je torej vsako stanje, ki sili telo k procesu samoprebave.

Učinek posta

Postenje ni zdravilo za nobeno bolezen ali obolenje. Namen posta je, da telesu omogočimo postopek samoobnavljanja in samopomlajevanja. Postenje zgolj pomaga telesu ustvariti okoliščine, v katerih se vse vitalne sile uporabijo za to, da odplakujejo iz telesa vzroke težav. Vsi, ki smo preučevali postenje ter vodili in nadzirali številne poste, poznamo čudež, ki ga naše telo odigra v obdobju popolne vzdržnosti pri prehrani. Post preobremenjenim in »izžganim« notranjim organom omogoči počitek in jim da čas za rehabilitacijo. Poživi tudi notranjo silo in vitalnost telesa ter odplakne iz telesa vse strupe in usedline, ki so se v njem kopičili dolga leta. Vitalno silo poveča do najvišje zmogljivosti. Pospeši izločanje anorganskih kemičnih usedlin in drugih »odpadkov«, ki jih ni mogoče odplakniti z nobenim drugim sredstvom.

Postenje izboljša žvečenje, prebavljanje, asimilacijo in izločanje hrane. Jetra, ki jim pravimo tudi kemični laboratorij človekovega telesa in so najbolj izkoriščan organ, imajo med postom priložnost za obnovo in povečanje vitalne energije. Med postom jetra delujejo učinkovitejše. Post poživi vsa čutila ter njihovo delovanje med postom in po njem. Po postu se izboljšata prekrvavljenost in asimilacija hrane, poleg tega se povečajo vitalna moč, odpornost, zdržljivost in žilavost. Naš um je dovzetnejši za logično in razsodno naravno pot življenja.

Kako se postimo?

Če se želimo postiti varno, se moramo nanj skrbno pripraviti. Seznaniti se je treba s pravilnim izvajanjem posta, z morebitnimi zdravilnimi krizami in z vsem, kar lahko povzroči. Poudarjamo, bolje se je sploh ne postiti, kot se postiti napačno. Večino težav, ki jih ljudje občutijo med postom (predvsem na začetku), gre pripisati strahovom in nezaupanju v koristne učinke tega postopka. Zato je treba pred začetkom posta prebrati čimveč literature, obiskovati predavanja in se pogovoriti z ljudmi, ki obvladajo to veščino. Vse to bo pregnalo dvome in nas spodbudilo k postu. Duševna priprava na post je nadvse pomembna.

Preden začnemo živeti brez hrane, je treba temeljito očistiti črevesje. Vsaj tri dni pred začetkom posta je treba uživati samo surovo sadje, zelenjavo, semena, oreške in suho sadje ter piti sveže sadne in zelenjavne sokove. Ko se začnemo postiti, je treba sprati debelo črevo s klistirjem ali s še učinkovitejšim kolonikom. Vsak dan je potrebno vstati vsaj dve uri pred odhodom v službo in opraviti naslednje postopke: klistiranje, skrbno čiščenje ust, suho krtačenje telesa (od pet do deset minut), telovadbo in vsaj tri kilometre hitre hoje ali teka (to je izredno pomembno zaradi vzdrževanja zmogljivosti srca, kajti le takšen napor med daljšim postom prepreči oslabitev srca), prhanje in energično frotiranje.

Čez dan je treba v ustreznih presledkih popiti vsaj tri litre tekočine (voda ali razredčeni sadni oziroma zelenjavni sokovi). Čez dan normalno opravljamo vsa dela in naloge. Potrebno se je le izogibati stresu ter prenapornemu telesnemu in umskemu delu. Nadvse prijajo sončenje, lahka telovadba in sprehodi po svežem zraku. Med postom je treba dovolj počivati in spati. Najbolje je, če se postimo med dopustom ali se umaknemo nekam, kjer imamo mir pred motečimi vplivi.

Periodično postenje

Priporočamo enodnevni post (24 ur) vsak teden, vsak mesec pa tridnevni post. Enkrat letno je nadvse priporočljivo opraviti daljši post, ki naj traja od tri do šest tednov.
Zelo učinkoviti so tudi zaporedni krajši posti; postimo se šest dni, nato pa tri ali štiri dni uživamo izključno surovo hrano (sadje, zelenjavo, semena, oreške, kaljena žita) ter pijemo sadne in zelenjavne sokove. Postopek ponavljamo, dokler se kaže potreba po postu.

Post s sokovi ali vodo?

Izkušnje so pokazale, da je postenje s sokovi boljše kot postenje ob vodi. Med postenjem s sokovi, ko torej ne uživamo čvrste hrane, beljakovin ali maščob, telo razgradi in predela manjvredne beljakovine in maščobe enako kot pri postenju z vodo. Med postenjem s sokovi se povečata telesna sposobnost izločanja (dr. Norman W. Walker) in razstrupljanje, procesi zdravljenja pa se pospešijo. Med postom se počutimo manj slabotne ter kljub službi in drugim obveznostim, ki se jim ne moremo izogniti, lažje preživimo daljši post.

Priprava sokov

Sokove lahko pripravimo iz kateregakoli sadja in zelenjave. Ljudje najpogosteje pijejo pomarančni, jabolčni, hruškov in grenivkin sok, najpogostejši zelenjavni sokovi pa so korenčkov sok, sok zelene in pesni sok. Možne so tudi mešanice teh in drugih sokov. Za pripravo kakovostnih sokov so na voljo najrazličnejši električni sokovniki. Priporočam tiste, ki delujejo z nižjimi obrati, kajti tako se ohrani več vitaminov in encimov, ki bi se sicer zaradi pregrevanja uničili. Sokove si pripravimo iz svežega, po možnosti naravno pridelanega sadja in zelenjave. Sadje in zelenjavo skrbno očistimo in operemo. Sokove pripravljamo sproti, tik pred pitjem. Sok po potrebi večkrat precedimo, da ne bo vseboval trdnih delcev. Pijemo z vodo razredčen sok: eno tretjino soka in dve tretjini vode.

Zakaj hidroterapija črevesja?

Med postenjem se zmanjša naravni dražljaj defekacijskega refleksa, zato vsi strupi in odpadki ostanejo v telesu ter utegnejo povzročiti samozastrupitev. V procesu samoprebave med postom izgoreva velika količina strupenih snovi, ki se kopičijo v telesu ter povzročajo bolezni, prezgodnje staranje; med postom se izločajo iz organizma. Alimentalni kanal ter prebavni in eliminativni sistem so glavne poti, po katerih se izločajo strupi iz organizma. Ker med postenjem ne pride do naravnega gibanja črevesja, se strupi ne morejo izločiti iz telesa; to je mogoče doseči le s hidroterapijo (klistir ali kolonik). Zaradi tega vsi biološki zdravniki v Evropi prakticirajo klistiranje za vse bolnike, ki se postijo, in sicer dvakrat ali trikrat na dan.

Kolonhidroterapija črevesa ali kolonik je varna in učinkovita metoda čiščenja odpadkov in strupenih snovi iz debelega črevesa z zaporednim, ponavljajočim se izpiranjem z vodo. Po temeljiti masaži trebuha in črevesa z 80 do 120 litri vode v dobre pol ure (od 30 do 60 minut) temeljito očistimo črevo.
Odpadno blato, zlasti staro, ki se že dolgo zadržuje v črevesu (zagozdene fekalije, mrtva celična tkiva, nakopičena sluz, zajedavci, gliste ...), povzroča veliko težav. Te snovi so strupene in lahko znova pridejo v krvni obtok ter povzročajo občutke bolehnosti, utrujenosti ali slabosti.

Kako dolgo naj traja post?

Post ni stradanje, kot trdijo nepoučeni. Med pravilno vodenim postom nismo v nevarnosti in ne čutimo lakote. Stradanje se začne, ko telo porabi vse rezerve in ko z očitnimi signali pokaže, da se je treba začeti hraniti. Če tudi potem nadaljujemo življenje brez hrane, je postenje lahko smrtno nevarno. Večina ljudi se brez težav posti od 30 do 40 dni, nekateri tudi do 60 dni.

Zaključek posta

Z napačnim hranjenjem po postu lahko izničimo odlične izide dosežene med postom. Telo je po daljšem postu podobno gobi z veliko sposobnostjo vpijanja, zato je potrebno veliko volje in nadzora, da človek ne poje vsega, kar mu pride pod roke. Če bi se po daljšem postu prenajedli, to utegne biti celo smrtno nevarno. Med postenjem se je telo osvobodilo večine strupov, zato je pomembno, da mu dajemo hrano, ki bo gradila najkakovostnejše celice in tkiva. Prehrana, ki ohranja zdravje in preprečuje bolezni, je tista, za katero je naše telo najbolj prilagojeno. To je naravna, nepredelana, nekuhana, surova hrana: sveže sadje in zelenjava, semena in oreški ter kaljena žita. Tudi tisti, ki uživajo predvsem kuhano hrano, bi morali po postu nekaj časa jesti samo surovo hrano. Predvsem surova, živa hrana gradi zdravo telo ter preprečuje bolezni in prezgodnje staranje. Najmanj 80% hrane bi morali pojesti v naravnem, surovem stanju.

Kako se bo izteklo postenje, je najbolj odvisno od tega, kako ga boste končali. Zaključek postenja je najpomembnejša faza. Blagodejni učinek postenja se lahko povsem izgubi, če ga napačno končamo. Zlasti pomembno je, da jemo večkrat in v majhnih količinah, nikoli čezmerno. Jesti je treba počasi in v prijetnem vzdušju, hrano pa temeljito prežvečiti. Najbolje je jesti samo surovo hrano, zlasti monoobroke.

Post v preteklosti

Velike vrednosti posta so se zavedali že stari narodi. Na prve sledove postenja naletimo že pri starih Egipčanih v 15. stoletju pr. n. š. Po Herodotovem pričevanju so Egipčani pojmovali post kot osnovo za ohranjanje zdravja in mladosti. Redno so se postili tri dni v mesecu. Poleg tega so se razstrupljali s klistirjem.

Stari Grki so že v 6. stoletju pr. n. š. izvajali poste. Veliki Pitagora se je sistematično postil, da je s tem povečal sposobnost razmišljanja. Enako so počeli vsi njegovi učenci. Tudi velika filozofa Platon in Sokrat sta opravljala redne desetdnevne poste in tako dosegla večjo miselno prodornost. Že v 4. stoletju pr. n. š. je v Tibetu obstajala knjiga z naslovom »Osnovna načela medicinske znanosti Tibeta«, ki vsebuje poglavje o zdravljenju s hrano in s postom.

Oče medicine, Hipokrat (460-377 pr. n. š.), je zapisal: »Lakota je mati zdravja, presitost pa izvor številnih bolezni.« In še: »Človek nosi zdravnika v sebi. Treba mu je samo pomagati pri delu. Če telo ni očiščeno, bolj ko ga hraniš, več škode mu povzroči«. Tudi Eseni, ki so živeli na začetku našega štetja, so se redno postili.

Sveto pismo na številnih mestih priporoča postenje. Mnogi svetniki so se redno postili. Jezus se je štirideset dni postil v puščavi, ko se je pripravljal na svoje poslanstvo. Tudi vse druge religije priporočajo postenje, kar dokazuje, da so veliki modreci dobro vedeli, da je preobilna prehrana poglavitni vzrok bolezni. Danes terapevtsko postenje izvajajo v številnih klinikah po svetu.

Marina Butala

Koristna narava bolezni

 

Ali si že slišala, da ima vsaka stvar, dve plati?

Poglej svojo dlan, ki ima prednjo in zadnjo stran. Tvoje telo ima desno in ima levo stran. Prostor, v katerem se nahajaš, ima zunanjost in notranjost. Nemogoče je imeti eno, ne da bi imeli še drugo. To je zakon vesolja. Ni enega brez drugega. Če obstaja neka razdalja od tal do vrha, obstaja tudi razdalja od vrha do tal. Če obstaja pot od točke A do točke B, obstaja tudi pot od točke B k točki A. Enako je z vsemi stvarmi v našem življenju. Popolnoma vsaka stvar ima tako pozitivno kot negativno plat. Karkoli se ti zgodi, če je na prvi pogled še tako negativno, se bo kmalu pokazal tudi njen pozitivni vidik. Samo poiskati ga je treba.

Večina ljudi je običajno mentalno naravnanih k temu, da večjo pozornost posvetijo negativnostim in, na žalost, ignorirajo pozitivno. S tem so ti ljudje prikrajšani za nauk, do katerega jih lahko pripelje nek na prvi pogled, negativni dogodek. Negativna stran dogodka je nauk, pozitivka pa prihod- nost, ki nas čaka, če le-tega sprejmemo.
Kdorkoli sprejme odločitev, da bo v vsaki stvari, ki se mu bo v življenju zgodila, poizkušal videti obe plati, se bo bolje počutil, saj bo vedel, da ne glede na to, kaj se mu bo zgodilo, bo v vsaki stvari našel tudi nekaj dobrega.

O raku.

Izkušnje nas učijo, da je tako imenovani rak, samo zadnji stadij v nizu razvoja neke bolezni, ki se zgodi ljudem modernega sveta samo zato, ker ne razumejo narave bolezenskih simptomov. Zdravo telo ima moč soočenja z omejeno količino odvečnih hranljivih in tudi toksičnih snovi, ki jih človek vsakodnevno vnese vase. To neravnotežje se lahko izloči na naraven način z vsakdanjo aktivnostjo, z znojenjem, z naravnim telesnim izločanjem in tudi drugače. Če dlje časa pretiravamo z vnašanjem toksičnih snovi, bo telo, z namenom izločanja, začelo reagirati s: povišano temperaturo, sprememba- mi kože, in če bo potrebno, tudi z drugimi, težjimi simptomi. Pri tem gre sa- mo za naravno prilagajanje telesa temu, čemur ga izpostavljamo. Takšni ali drugačni simptomi so samo posledica modrosti telesa, ki se trudi vzdrževati samega sebe v ravnovesju.

Mnogo ljudi se zaradi takšnih simptomov vznemirja in prepričani so, da se v njih dogaja nekaj nenaravnega in nezaželenega. Takšno razmišljanje vodi k temu, da se ti ljudje trudijo izničiti te naravne pojave ter jih začnejo nad zorovati s pomočjo tablet, sirupov in drugih preparatov, ki te simptomatične pojave ločijo od naravnega delovanja celega telesa. Če se manj resne telesne težave obravnavajo na tak način, se bo višek nepotrebnih ali škodljivih snovi, ki se nahajajo v telesu, začel kopičiti v obliki maščob in sluzi, kar se bo pri ženskah lahko manifestiralo v obliki vaginalnih izločkov, cist jajčnikov, zatrdlin v dojkah in tudi v drugih neprijetnih oblikah. Vse dokler se bo telo nahajalo v stanju lokalnega kopičenja nezaželenih snovi, bo še vedno imelo možnost lokalizirati viške in toksine, ki jih vnašamo v telo. Ta proces lokalizacije je sestavni del naše naravne moči samozdravljenja, ki nas rešuje pred popolnim telesnim zlomom.

Toda za um modernega človeka te lokacije predstavljajo sovražnike, ki jih je treba uničiti in odstraniti. Takšno razmišljanje bi lahko primerjali z razmišljanjem prebivalcev nekega mesta, ki so zaskrbljeni zaradi prevelike količine odpadkov. Namesto, da bi se vprašali o tem, od kod izvirajo smeti, bodo krivili službo za vzdrževanje mestne čistoče. Morda se bodo celo odločili zamenjati podjetje, ki skrbi za čistočo njihovega mesta.

Vse dokler vnašamo v svoje telo viške hranljivih sestavin, kemične snovi in druge faktorje, ki ne služijo nikakršnemu namenu in se samo nekje kopičijo, ker se ne morejo izločiti, bo delovanje naših telesnih funkcij ogroženo. Če bomo tem snovem dovolili, da se akumulirajo in da s tem ustvarjajo tumorje, se bodo le-ti razširili po celem telesu in rezultat bo popoln zlom življenjskih funkcij, na koncu bo nastopila še smrt kot posledica zastrupitve celega telesa. Rak je samo končni stadij zelo dolgega procesa in predstavlja poizkus telesa, da izolira viške in strupe, ki se vnašajo in akumulirajo v telesu. Je zadnji drastični napor telesa, da si podaljša življenje. Ni rezultat nekega zunanjega faktorja, ki ga ne moremo nadzorovati, ampak je proizvod našega vsakodnevnega življenja, obnašanja, vključno z razmišljanjem, odzivanjem na zunanje faktorje, življenjskim slogom in vsakodnevnimi pre- hrambenimi navadami.

Pravo mesto odstranitve raka ni v operacijski dvorani, pač pa v kuhinji in v drugih prostorih našega življenja. Z izločitvijo nekaterih živil iz shrambe ali hladilnika, z njihovo zamenjavo z odgovarjajočimi živili, z uporabo pravih načinov priprave hrane skupaj s spremenjenimi pogoji našega okolja in vsakodnevnega načina življenja, lahko sebe zaščitimo tako pred lažjimi kot tudi težjimi telesnimi težavami in nenazadnje tudi pred rakom.

Izvor naših problemov je treba vedno poiskati najprej v nas samih. Sprejmimo to, česar nas naša težava lahko nauči. Ne pritožujmo se nad svojo usodo, niti je ne krivimo za našo »nesrečo«, prav tako ne slabe karme, zlobnih duhov ali širno vesolje. Če smo naredili nekaj sebi škodljivega, naj nam bo naša napaka nauk in vzrok odločitve, da tega ne bomo nikoli več ponovile. Pojdimo življenju naproti, obogatene z novo izkušnjo in z naukom, ki nam ga je naša bolezen hotela sporočiti. Običajno nas opominja, da ne živimo v skladu z naravnimi zakoni. Kaj je tisto, kar ne delamo prav, pa mora ugotoviti vsaka zase. In ko pridemo do te ugotovitve, je potrebno vzrok spremeniti ali ga izločiti iz našega življenja.

Marina Butala