Kako se bolezni razvijajo? Ali obstajajo znamenja, ki bi nas opozorila na bližajoče se težave?
Marjan Videnšek, svetovalec na področju naravne higiene, ustanovitelj zavoda Preporod ter organizator zdravilnih skupinskih postov s šolo zdravega načina življenja pravi, da obstaja več stopenj razvoja bolezni, ki nas, vsaka zase, opozarja na to, da se v našem telesu nekaj dogaja. Takole pravi:
»Obstaja mnogo stopenj, toda osnova vsem je zastrupitev krvi. Čeprav zastrupitev lahko pride iz različnih virov, se v osnovi zgodi zaradi nezadostne živčne energije, ki bi izločila strupe in telesne odpadke iz telesa.
Bolezen ima sedem stopenj, ki se ujemajo z različno stopnjo napredovanja bolezni:
1. Izčrpanost
2. Zastrupitev ali toksemija
3. Draženje
4. Vnetje
5. Čir
6. Strditev
7. Rak
1. stopnja - Izčrpanost
Prve stopnje zdravniki običajno ne prepoznajo kot bolezni. Higienisti ji pravijo izčrpanost. Večina ljudi ji pravi »na koncu z živci«, živčna izčrpanost. Izčrpanost je stanje, v katerem živci ne dovajajo telesu dovolj energije, ki mu je potrebna za opravljanje del, ali pa je količina dela večja kot je to za telo normalno, zato oslabi. Takšno telo proizvaja manj energije, če se obdobje prekomerne obremenitve nadaljuje. Ljudje v glavnem vedo, kdaj so živčno izčrpani.
Do izčrpanosti lahko pride iz različnih vzrokov. Vzrok je lahko pomanjkanje spanja, saj se zaradi tega naše baterije ne napolnijo dovolj. Spanje je potrebno za obnovo živčne energije v možganih in tudi za obnovo celotnega živčnega sistema.
Živčna energija je podobna električni in jo lahko merimo v milivoltih. Dokaz, da je živčna energija električna, ni težak. Če zmečkaš prst, bo sporočilo šlo takoj do možganov in nazaj bo prišel ukaz, da prst odmakneš. Še več. Možgani bodo ukazali celemu telesu, da pri tem sodeluje. Samo elektrika je sposobna tako hitrih akcij. Noben kemičen proces ni sposoben tega. Naše telo lahko prevaja elektriko, ki povezuje fizične aktivnosti z miselnimi. Vznemirjenje se na primer prevede v električne impulze in se posreduje možganom, možgani to zaznajo in na to odgovorijo.
Telo je organizem, ki deluje na osnovi količine proizvedene elektrike in tiste, ki jo ima v rezervi. Če te zaloge ni dovolj za delo oz. za potrebe telesa in če k vsemu vključimo še proces izločanja odpadkov, to je očiščevanja telesa strupov, vidimo, da se telo izčrpa. Ta izčrpanost se še poveča, ko se telesne sposobnosti zmanjšujejo in s tem tudi sposobnost obnavljanja izpraznjenih zalog živčne energije. Tedaj se začne telesna pot navzdol in zastrupljanje krvi.
2. stopnja - Zastrupitev ali toksemija
Ko strupene snovi iz kateregakoli vira zastrupijo kri in tkiva, limfni sistem in medcelično tekočino, pride do stanja zastrupitve.
Do zasičenosti krvi s strupenimi snovmi lahko pride iz notranjih vzrokov - notranje proizvedenih odpadkov, ali iz zunanje onesnaženosti. Zastrupljanje nastane, ko telo preko razumne mere zalagamo s strupenimi snovmi od zunaj, ali spregledamo svoje zmožnosti in preveč delamo, premalo spimo, smo pod stresom. Ti vzroki in še nekateri drugi znižajo raven živčne energije in preprečujejo uspešno obnovo.
Stres, čustveni šoki, travme nas lahko zelo hitro spravijo na nizko raven energije. To je tako kot če bi avtu vzeli baterije.
Na neki stopnji zastrupljanja pride do naslednje stopnje, ki ji pravimo draženje.
3. stopnja - Draženje
Draženje nastane kot rezultat strupenih snovi, ki jih zaznava naš živčni sistem. Večina med nami ne polaga temu posebne pozornosti in, seveda, tudi zdravniki ne. Ko se počutimo nervozne, občutljive, ko nas vse srbi, nimamo obstanka, ko imamo težave, ki nas skrbijo, a ne bolijo, nastaja vnetje. Sluz okoli membrane se vname. Je spodbuda, da začnemo iskati mir, da se znebimo težav. Npr. občutek, da moraš urinirati ali iti na potrebo, je vrsta nuje, da se telo osvobodi odvečnih snovi, ker se ne počuti dobro. Potreba ni boleča, če se ne ignorira tako dolgo, da to že postane.
Če oseba popije preveč alkohola, pravimo, da je vinjena. Ker je alkohol telesu škodljiv, lahko le-to izloči manjše količine takoj, še preden se pojavi večja škoda. Če piješ več, je izločanje manjše, škoda večja. Prvo pitje običajno označujemo kot stimulacijo. A vsaka strupena snov, pa naj gre za sol, kofein ali začimbo, je najprej stimulans. To so okoliščine, ko telo aktivira obrambne mehanizme in pospeši aktivnosti. Vse to se lahko primerja z alarmom na krovu ladje, kjer so vsi v zboru. Tuje sile v čolnu izvajajo nore aktivnosti. Ta hiperaktivnost nam je sprva všeč, saj nam povzroča evforijo. Žalostno pa je videti evforično stanje, ko pride do situacije, ki uničuje organizem.
Ko vzroki zastrupitve trajajo, nastane vnetje.
4. stopnja - Vnetje
To je običajno stopnja, ki jo prepoznajo tudi zdravniki. Trpeči se zavedajo problema, ker povzroča bolečino. Vključuje preusmeritev vitalnih energij. Prebavni trakt je zaprt. Energija, ki bi bila normalno dosegljiva za tamkajšnjo aktivnost, je preusmerjena k poskusom, da se spopade z resno situacijo razstrupljanja.
Pri vnetju so strupi običajno koncentrirani v organu ali na področju masivnih izključevalnih poskusov. Področje se vname zaradi ponavljajočih se poskusov izločanja strupenih snovi. Ko pride do vnetja, nam povedo zdravniki, da imamo -itis: hepatitis, tonsilitis, ..... . Te končnice -itis pomenijo vnetje organov zaradi zastrupitev in neizločanja.
Končnica -itis je običajno vezana na organ, ki je vnet. Tako se pri prehladu imenuje rinitis. Te posebne bolezni imamo, ker telo izloča strupene snovi skozi organ, ki je napaden.
Vnetje ali vročina je odgovor organizma na situacijo, ki ogroža življenje. Telo samo ustvari vročino. Je simptom naraščajočih telesnih aktivnosti, ki se usmerijo k čiščenju in popravljanju. Posebne energije, ki sodelujejo pri vročini, so energije, ki so običajno potrebne za normalno delovanje presnove, pri delu ali igri, mišljenju, gledanju itd. Vročina je aktivnost zdravljenja. Če jo potlačimo, pride do situacije, podobne tej; ko bi potapljajočega pokrili čez glavo, ne bi videl svojega boja. Vročina udari v glavo. Tako se procesi izločanja zadušijo, zastrupitev pa se preseli na drug organ.
Vnetje je četrta stopnja bolezni in je najmočnejši poskus telesa, da se znebi strupov. Naslednja stopnja bolezni je destruktivna in degenerativna. Do nje bo prišlo, če se bo zastrupljanje telesa nadaljevalo.
5. stopnja - Čir
Gnojenje pomeni, da začne količina celic in tkiv propadati. Fiziološki sistemi so izbrisani, ker človeško telo ne more še naprej živeti z zastrupljenimi organi. Kjer je tkivo uničeno, ostane izpraznjen prostor. Primer je rakasta tvorba v ustih. Ulkusi se lahko pojavijo kjerkoli v telesu. Ta stanja so pogosto zelo boleča, ker so izpostavljeni živci.
Ulkusi lahko služijo telesu kot otok za izločanje strupov. Na ta način se organizem sprosti strupov. Telo bo pozdravilo čir, če se vzroki ustavijo ali če se zniža raven zastrupitve. Ta proces popravljanja je kot krpanje luknjastih hlač, in se imenuje strditev.
6. stopnja - Strditev
Strjevanje pomeni strditev tkiv ali izpolnitev praznih mest s trdimi tkivi. Brazgotina je oblika strjevanja. A pri tej stopnji bolezni poteka strjevanje po naročilu in z namenom. Praznina je zapolnjena. Strupena snov, ki je grozila telesu, je izolirana.
Čir in strupeni material sta priplavala na površje s pomočjo strjevanja tkiv okoli njih. To je način karantene strupenih snovi, pogosto imenovan kot tumor. V teh pogojih se tumor v 19 od 20 primerov diagnosticira kot rak, čeprav to še ni vedno rak.
Strjevanje je zadnja stopnja, med katero se telo še vedno inteligentno kontrolira.
V neki določeni fazi se zgodi, da celice in tudi tkiva podivjajo. Preživijo, kakor je mogoče, po svoje. Celice postanejo parazitske - živijo od tega, kar si prisvojijo in ničesar ne prispevajo k ekonomiji telesa. Postanejo dezorganizirane. Njihove genetske kode se zaradi strupov spremenijo. Ko celice podivjajo na tak način, govorimo o raku.
7. stopnja - Rak
Zaključna stopnja v evoluciji bolezni je rak. Je zadnji stadij. Običajno je usoden, če vzroki, ki so do njega pripeljali, trajajo. Zaustavi ga le pravo zdravljenje, s katerim prenovimo telesno vitalnost. Tako lahko uničimo celo rakaste celice. Le-te lahko živijo v nekem okolju tako dolgo, dokler dobivajo hrano. Nanje lahko gledamo kot na neodvisne primitivne celice, ki živijo lastno življenje.
Marina Butala
Ni komentarjev:
Objavite komentar