Temelji, na katerih naj bi se postavila resnična in dobra strategija harmoniziranja človeškega zdravja, bi lahko bili:
1. Zaščita človeka kot celote pred zunanjimi in notranjimi škodljivimi dejavniki.
2. Omogočiti preoblikovanje osvobojenih vitalnih sil v moči oblikovanja telesnih organov, tkiv.
3. Jačanje imunskega sistema.
Poglejmo si »zdravljenje« tumorja skozi prijeme uradne zahodne medicine.
Kemoterapija zavira celično rast in obnovo bolj na slepo, torej globalno, zato ni najbolj sposobna lokalnega delovanja. »Težak« farmacevtsko-kemični zvarek lahko vitalno oslabi nekatera področja, kjer je življenje še kako potrebno, saj »ne vede«, in v dobri veri, poizkuša (za vsak slučaj) devitalizirati dobršen del organizma, kar se lepo kaže v izpadanju las, hudi utrujenosti itd.
Obsevanje z radioaktivnimi elementi dobesedno izžge in uniči življenje na obsevani lokaciji in zato še bolj odmika sposobnost obnove in sile imunskega sistema iz našega telesa. Ker pa je smrt (odmik življenja) dodobra zagospodarila na obsevani coni, bo vsaj za nekaj let tam zavladalo zatišje. Pozneje, ko si malce opomoremo pa, kdo ve?
Hormoni so kot nečloveške laboratorijske vibracije in lahko poleg vnosa nam tujih, težko razpoznavnih sporočil, krepko zmedejo žleze z notranjim izločanjem ter zmotijo naše vedenjske, miselne in čustvene značilnosti. Tudi hormoni ne prinašajo želene harmonije, pa čeprav so že bolj selektivni. Razmnoževanja celic ne zmanjšujejo tako kot bi si vedno želeli. V nekaterih primerih bi ravnokar omenjen proces lahko celo še ojačali.
Tudi kirurgija zmore, podobno kot radioaktivni tretmani, odstraniti le lokalen simptom. Skupaj z anestezijo pa oslabi tako naš organizem kot tudi njegove obram- bne sposobnosti. Ravno zaradi tega lahko obsevanje, opravljeno po kirurški operaciji, čez nekaj let omogoči vrnitev problema (recidiv kot poslabšanje stanja ali celo pojav tumorja v neposredni bližini obsevane ali kirurško tretirane cone).
Biopsija je odvzem vzorca tkiva ali le nekaj celic in tudi ne odkriva pravih vzrokov trenutnega stanja. Prediranje čvrste membrane ali ciste, ki je do tedaj spremenjeno rast vsaj omejevala, lahko omogoči izhod in širjenje ravnokar omenjenih morfološko spremenjenih celic tudi v druge, bolj oddaljene dele telesa. Priznana zna- nost poimenuje omenjen proces z besedama zasevki ali metastaze (drugotna, sekundarna rakava rast na različnih delih bolnikovega telesa izven prvotne lokacije), ki pa po vsej verjetnosti ne zmorejo zrasti in postati pravi tumorji, dokler bo v vseh delih telesa dovolj vzdrževanja moči pravih oblik telesnih tkiv in imunskega sistema. Če bi kjerkoli v organizmu teh moči močno primanjkovalo, bi se tumor, po vsej verjetnosti, vseeno pojavil. Namreč, zasevki sami po sebi ne zmorejo pogojevati ra- sti. Lahko bi k temu le pripomogli, podobno kot homeopatska vibracija, a le v primeru, da bi bili izpolnjeni vsi pogoji, ki jih ponavadi le ni tako malo.
Zgoraj omenjeni tretmani konvencionalne medicine učinkujejo na nas kot celoto, vsekakor večplastno in sicer:
Na fizičnem nivoju bodo naš organizem predvsem poškodovali in obremenjevali s toksini, da ne rečemo kar zastrupljali. Na nivoju vitalnosti bodo povzročili njeno hitrejše pešanje, moteni bodo tudi procesi hranjenja, čiščenja in obnavljanja. Duševno ali čustveno-mentalni nivo bivanja bodo od nekaterih vibracij kemične sinteze kaj lahko postala odvisna, spremenile pa se bodo tudi določene miselne, čustvene in vedenjske značilnosti. Duhovni nivo, bo z vnosom kemične variante v obliki anestezije ali obsevanja, odmaknjen, zato bo z večjo lahkoto spregledal sporočilo bolezni in bil zato prikrajšan tudi za nove izkušnje, življenjsko šolo in spremembo na bolje.
Glede na vse, ravnokar napisano, in glede na to, kaj nam danes ponuja uradna medicina, se lahko vprašamo: »Ali kemoterapija, obsevanje, hormonska terapija in biopsija ali operativni poseg (odvzem dela ali celotnega tumorja) zagotavljajo dosego našega cilja v smislu odkrivanja in odpravljanja pravih vzrokov nastanka tumorja?« Težko bi temu pritrdili, kajne?
Povzeto po knjigi Franca Božjaka, Rak - tumor, skrivnost stoletja.
Marina Butala
Ni komentarjev:
Objavite komentar