Kakšen je zdaj moj pogled na naše težave, zatrdline v telesu
in tudi na tako imenovanega raka?
Po vsem, kar sem se naučila ter na osnovi lastne izkušnje ozavestila, sem trdno prepričana, da so zatrdline in tudi rak sam, samo množica nakopiče- nih smeti v eni izmed »notranjih vrečk za smeti«. Kje se ta vrečka začne ustvarjati pa mislim, da je zapisano v naših genih. Predpostavljam, da v tistem organu, ki je, po genetskem zapisu, najbolj šibak oz. v tistem, ki je, glede na naš življenjski slog, najbolj izpostavljen in zato najbolj obremenjen. Naj razložim svoje ugotovitve.
Predstavljajmo si plastično vrečko za smeti, ki jo, po opravljenem delu, še uporabimo za zbiranje odpadkov. V njej se nabira vedno več teh odpadkov, in vrečka se vedno bolj polni in vedno bolj napihuje. Če nadaljujemo s polnjenjem, bo postajala ta vrečka vedno večja in vedno bolj napeta. Sklepam, da se podobno dogaja znotraj nas, če telesu dovajamo preveč odpadnih, nepotrebnih snovi v obliki prevelike količine ali nenaravno pridelane hrane (ki je telo ne želi in ne potrebuje in zato izloča), nakopičene energije negativnih čustev in tudi v primeru, ko telo več ni sposobno te snovi na normalen način odstraniti.
Ko se bomo odločili našo notranjo vrečko za smeti kirurško odstraniti, vendar pa ob tem ne bomo spremenili svojega načina življenja, si bo telo našlo drugo notranjo vrečko, v katero bo še naprej odlagalo vse nepotrebno. In naše telo bo diagnosticirano z metastazami.
Če pa se bomo odločili za kemoterapijo ali obsevanje, bomo s tem našo notranjo vrečko za smeti še bolj napolnili s kemoterapevtskimi strupi, telesu pa preprečili sposobnost samoozdravljenja.
Tudi razne agresivne metode diagnosticiranja, v kolikor se za njih odločimo, lahko oslabijo telo, mu prekomerno izčrpajo zalogo energije, ki jo telo potrebuje pri samoozdravljenju.
Sama sem mnenja, da ima vsakdo dolžnost do samega sebe, da naši zdravilni notranji energiji omogoči opravljati svoje delo. Če se odločimo in se držimo pravega preventivnega načina ali programa samoozdravljenja, sem prepričana, da pozitivni rezultati ne morejo izostati. Verjeti moramo vase, vero spremeniti v prepričanje in prepričanje v gotovost. Če se rezultati ne prikažejo točno tedaj kot pričakujemo, da bi se morali, vztrajajmo, dokler ne bomo dosegli svojega cilja. Zdravnik znotraj nas je naš najboljši zdravnik, ki nas najbolje pozna in dobro ve, kaj mora narediti. Samo možnost mu moramo dati, da dobro opravi svoje delo. To je moje osebno mnenje.
Tradicionalna kitajska medicina verjame, da ženska lahko normalno živi z rakom na dojki, le malo več se mora ukvarjati sama s seboj.
Zakaj torej preživeti svoje življenje po ambulantah ali bolnišnicah, med negativnimi energijami, ki se v teh prostorih zelo močno čutijo? Sama sem se odločila upoštevati načela tradicionalne kitajske medicine, Qi Gong-a, higienizma ali naravnega zdravja in še nekaterih drugih metod, ki so primernejše, prijetnejše in predvsem pozitivneje naravnane od metod uradne zahodne medicine. Tradicionalne neagresivne metode dajejo človeku ogromno upanja. Tudi rezultati uporabe teh metod so prav presenetljivi in po moji presoji, z mnogo večjimi možnostmi kvalitetnejšega in daljšega življenja.
Ko sem se odločila slediti izbrani poti, se je tudi moje življenje začelo spreminjati. Na bolje. Poleg mojega počutja, so se začeli reševati tudi drugi življenjski problemi. Zato sem se odločila, da bom znanje in vedenje, ki mi je izredno koristilo, razširila tudi med tiste ženske, ki mi bodo želele prisluhniti. Jeseni, leta 2006, se mi je tako pridružila skupina žensk, ki je z zanimanjem sledila mojemu učenju. Mislim, da bom nadaljevala in vztrajala po svoji poti, saj me izkušnje vedno bolj prepričujejo, da je to znanje nujno potrebno razširiti.
Vse, kar sem v zadnjih nekaj letih izkusila na sebi in v svojem življenju, mi je dalo še večje prepričanje v pravilnost moje odločitve izpred leta in pol.
In tudi vedno večjo gotovost, da so informacije, ki sem jih v tej knjigi objavila, že kar nujnost, da jih razširim med ženske. Upam, da bo vsebina napisanega mnogim pomagala do večjega samozaupanja, in zaradi prebranih informacij, do pravilnejše odločitve o tem, kateri poti slediti. Vsaka ženska je gospodarica same sebe in ima zato pravico sama odločati o sebi. Za karkoli se boš odločila, zavedaj se, da je telo samo tvoje in da nima prav nihče pravice odločati niti o tvojem telesu niti o tvojem življenju. Ženski notranji čut je nepogrešljiv, samo zaupati mu moraš.
Prav tako želim, da bi za marsikatero žensko bila vsebina prebranega nadaljnja spodbuda k temu, da bo sama nadaljevala z raziskovanjem tega, kaj je zanjo dobro. Ne glede na to, kaj bi kdorkoli zaradi tega rekel ali mislil.
Vkolikor si že diagnosticirana z rakom dojke, je moja globoka želja, da ti bo vse, kar boš prebrala, dalo upanje, moč in zavedanje, da si sposobna spremeniti svojo usodo.
Želim dodati, da sem to knjigo napisala tudi zato, ker sem v slovenskem prostoru našla zelo malo informacij, ki bi obravnavale področje zdravja dojk. Zelo malo je javnih informacij o anatomiji dojk ali o njihovem normalnem delovanju. Mnogo več je podatkov o bolnih dojkah in še več o tem, kakšne storitve v takšnih primerih ponuja ženski uradna medicina. V glavnem nič pozitivnega.
Ker mi informacije, do katerih sem se dokopala pri nas, niso bile čisto nič všeč oziroma mi niso bile pisane na kožo, sem se odločila poiskati informacije drugje. Preko knjig, kupljenih v tujini, preko znancev in preko medmrežja.
Tedaj, ko sem se sama soočila s to težavo, nisem pri nas našla nobene prave informacije, ki bi jo bila pripravljena sprejeti. In niti vseh informacij, ki sem jih iskala, ni bilo na enem mestu. Kar nekaj člankov in učbenikov sem morala prebrati, da sem iz vsega izbrala tisto, kar bi mi lahko koristilo.
Iz tega razloga sem se odločila, da bom sama naredila tisto, kar sem potrebovala v trenutku, ko sem to iskala, in v taki obliki, kot sem si jo sama že lela. Zbrala sem vse informacije, ki sem jih potrebovala, in jih nato v praksi preizkusila. Tako je nastala knjiga, ki je bila namenjena najprej samo meni. Ker pa se mi je, glede na dosežene pozitivne rezultate, zdelo vse, kar sem zbrala, koristno, sem se odločila, to ponuditi tudi drugim ženskam, v želji, da bi jim pomagalo to, kar je pomagalo meni.
Nisem strokovnjakinja na področju zdravja dojk, pač pa samo ženska, ki je želela naprej pomagati sebi in šele nato drugim. Knjiga je v glavnem zbirka znanj različnih avtorjev in strokovnjakov. Sama sem pri tem odigrala samo vlogo poizkusnega zajčka pri uporabi vseh teh znanj v praksi. Knjigo sem namenila vsem, ki jih to področje zanima, predvsem ženskam, ki si želijo narediti nekaj zase in tudi tistim, ki samo slutijo o možnih težavah, ali so morda že diagnosticirane. Želim, da tako kot sem sama poizkusila in uspela, enako lahko uspe še mnogim. Prepričana sem, da bodo rezultati vedno in samo pozitivni, če bomo zaupale sebi in v tisto, za kar smo se odločile. Samozaupanje in pozitiven pogled v to, kar nam prinaša prihodnost, igra pri vsem tem najpomembnejšo vlogo.
Četudi se je morda med napisanim ujela kakšna napaka, je najpomembnejše le sporočilo, ki sem ga želela predati ženskam. In to je, da je vsaka ženska sposobna sama zase narediti največ. Vedno, tudi v najtežjih življenjskih situacijah!
Tista pa, ki se še vedno ne bo čutila dovolj močna slediti sami sebi, naj seveda ne odlaša z iskanjem pomoči in nasvetov pri zdravnici ali zdravniku, ki mu zaupa, saj ne želim, da bi jo dodatno vznemirilo to, kar bo v knjigi prebrala.
Marina Butala
Ni komentarjev:
Objavite komentar